ŽBEVNICA IN 7 SLAPOV

Avantura s planinci PD Ruše se je začela v soboto zjutraj, ko smo se nabasali v dva kombija in se odpeljali v Istro, v vas

Zagrad, odkoder smo krenili po srednje lahki poti v smeri nekoč delujoče pijane železnice, ki se nahaja pod vznožjem Učke.  Zaradi zemeljskih plazov in pomanjkanja vzdrževanja so se tiri zvili, nagnili in na nekaterih mestih celo visijo v zraku, kar daje vtis, da je proga "pijana".

Po opravljeni turi za segrevanje, smo se sprehodili po Buzetu in se naužili razgledov ter zasluženega hmeljevega poživila.

Železniška postaja v Buzetu se nahaja kar 4 km iz središča mesta, pri čemer klanec ni zanemarljivega pomena. Imeli smo privilegij, da smo se do tja pripeljali in se odpravili proti Žbevnici (1.014 m) v pogorju Ćičarija v hrvaški Istri. Pretežni del poti smo videvali oznake istrskega traila. Žbevnica, predstavlja pomemben del pokrajine, skozi katero potekajo nekatere etape trase 100 milj Istre.

Koča, ki nas je pričakala, je bila prijetno presenečenje – prenovljena, čista, prostorna in udobna za spanje. Celo čepki za ušesa so bili na razpolago – v neomejenih količinah. Glede na iztrošeno energijo, se jih planinci PD Ruše nismo poslužili.

Polona in Jože sta kriva, da smo zaradi enkratne potice dobili zagon in se zagnali še na Špičasti vrh (1.277 m).

Vrnitev v kočo na Žbevnici. Posladkali smo se z velikonočnimi dobrotami, izmenjali prigode, se nasmejali do solz in malo čez, potem pa zaspali skoraj brez premora. Pa še ta je bil namenjen smehu.

Naslednje jutro, na čudovit, topel pomladni dan smo se odpravili na enega tistih izletov, ki ti vlijejo življenje v noge – pohod ob Sedmih slapovih. Naša pot je bila polna navdušenja in tudi nekaj malega poguma – saj so slapovi vodo razlili tudi na pot.  Ampak kot pravi planinci, smo se spopadli z vsem – mokri čevlji, mokra oblačila, a srce na suhem!

Seveda ni manjkalo čudovitih razgledov, ki so nas nagradili za vsak korak in nas spomnili, zakaj smo planinci.

Pohod ob Sedmih slapovih je bil kot trening za našo vztrajnost in ravnotežje, kjer ni šlo le za pot, ampak tudi za spoznavanje, kako dobro smo pripravljeni na zdrse in seveda na naslednji izlet...

 Katja Čelik - Trstenjak

več slik je v galeriji