POROČILO Z IZLETA
Planinski vodnik PD Ruše: Darko Adam
Udeleženci: Mateja in Matic Šulc, Simona Auguštin, Irena Hočevar, Jože in Vlasta Mavrovič.
- DAN sobota, 22. 7., odhod iz Ruš ob 2 uri.
Na pot smo se odpravili s kombijem in dan je bil namenjen potovanju v Črno goro preko Slavonskega Broda, Sarajeva in Foče v Žabljak. Že na poti do namestitve pri Mišotu, opazujemo narodni park Durmitor, največji gorski masiv Črne gore. Pritegnejo nas pobočja, po katerih se pasejo ovce, ki jih s težavo ločimo od skal, vrhovi, visoki več kot 2000 metrov in prostrana travnata območja.
- DAN nedelja, 23. 7., IZLET NA PRUTAŠ, 2393 m
Darko nas je s kombijem zapeljal do izhodišča Todorov do. Pot na vrh je bila strma, po melišču, proti vrhu deloma zahtevna in del poti po izpostavljenem grebenu. Eni smo že med vzponom razmišljali o sestopu. Malo pred vrhom smo pozabili na ves napor, saj je strmina popustila in pred nami se je odprla durmitorska kulisa z najvišjim vrhom Bobotov kuk. Polni adrenalina smo še opravili spust (cca 30 minut) do razgledne točke na Škrčko jezero. Po počitku na travnatem pobočju polnem različnega cvetja in prekrasnimi razgledi, smo osvojili vrh. Na vrhu pa obvezna malica, predajanje sončku, skupno fotografiranje in hitro je minil čas. Naš vodnik Darko je predlagal, da opravimo spust čez Škrčko žrelo, torej po drugi poti. Zato sta Matic in Jožek sestopila po poti vzpona do avta, da opravita premik avta. Ostali smo z Darkom sestopili po lažji in daljši poti. Bila pa je fantastična. Travnate strmine odete v cvetje rumene, rdeče, zelene ali pisane barve. Čudoviti pogledi na najvišje vrhove in neverjetne ikonične stene Šareni pasovi. Kakšna čuda narave. Hrib Prutaš imajo za enega najlepših vrhov. Tudi mi smo se s tem strinjali.
Na poti smo naredili 12000 korakov, 7,5 km in 600 višincev.
Doživetja na reki Tari, v organizaciji Ostojić company. Pri info Đurđević Tara nas opremijo za varen rafting, sedemo v čoln in že plujemo po Tari. Njena barva, številne brzice in veličasten kanjon nas navdušujeta ves čas plovbe. Še posebej, ko premagamo brzice in se zapeljemo pod značilnim kamnitim mostom, ki se 172 metrov visoko dviga nad nami. Med plovbo se večkrat ustavimo: peš nadaljujemo do izvira pritoka reke Tare, v mirnem tolmunu se kopamo ali kar iz čolna nalijemo vodo v plastenko. Vodič spregovori o življenju v Črni gori. Dobro nas je usmerjal med brzicami in nas pohvalil, da znamo veslati. Po končani plovbi sledi v restavraciji Suza Evrope še kosilo. Nato nas z avtom odpeljejo do startnega mesta za Zip-line. Spust preko kanjona reke Tare je najdaljši v Črni gori. Tako drzno in adrenalinsko, da se tri nismo opogumile za spust.
- DAN torek, 25. 7., IZLET ČRNO IN ZMINJE JEZERO, 1520 m,
Prehodili smo sprehajalno pot okoli Črnega jezera in še nadaljevali do Zminje jezera. Raznoliko cvetje in smrekov gozd - počutili smo se kot doma, na Pohorju. Razveselila sem se ciproša. Pot nas je peljala mimo Titove jame (je bolj skalni napušč), od koder je Tito leta 1943 izdal povelje za preboj preko Sutjeske. Pri Črnem jezeru nas ustavi kanadski par Azijskega porekla. Nista vedela kako naprej. Pridružita se nam na skupnem delu poti. Naš pohod je tako postala mednarodna ekspedicija. Nista pa vedela, da nas vodnik Darko pelje preko »zajle«. Ko ob njej premagata pet metrski vzpon, sta bila zelo navdušena. Čestitali smo jima za uspeh in poslali fotke za spomin. Dodatna aktivnost je bilo kopanje v Črnem jezeru. Darko ga ni vštel v ceno izleta, je bilo zastonj in prijalo je kot hladno pivo po turi. Ob poti Darko opazi, da so ponekod zelo velike Knafelčeve markacije. Ženske hitro začnemo občudovati črnogorske mere: Nikšičko pivo s 5% alkohola, rdeče vino s 14%, markacije velike kot dlan …??.
Na poti smo naredili 25000 korakov, prehodili 17 km, čiste hoje 6 ur in na uri je pisalo impresivno, tako pa smo se počutili tudi mi. Vreme sončno, vroče, premalo je pihalo. Zato pa je bil veter v kozarcih s pogledom na jezero in vrh Mađed.
- DAN sreda, 26. 7., IZLET MANASTIR OSTROG
Ponoči dež in zjutraj še dežuje, samo dvanajst stopinj. Darko naredi plan. Vožnja skoraj uro in pol mimo Nikšiča, do najbolj poznanega in obiskanega samostana na Balkanu, Ostrog. Je najpomembnejši romarski kraj v Črni gori in stičišče pravoslavne, katoliške in muslimanske veroizpovedi. Nahaja se na skoraj navpičnem ozadju, visoko v veliki skali Ostroške Grede. Pot je precej impresivna in do nje pelje precej dolga in ovinkasta cesta, polna prepadnih sten. Nasproti pa trume avtomobilov. Od parkirišča vodi pot po strmih, kamnitih stopnicah. Hitro ugotovimo, da smo iz 14 stopinj prišli na 31. Levo od samostana je izvir svete vode, kjer se lahko osvežimo. Po ogledu sledi še kosilo ob poti.
- DAN četrtek, 27. 7. VZPON NA BOBOTOV KUK
Darko je nastavil bujenje ob 4.30 uri, pripravimo si skupen zajtrk, ki je že stalnica. Šele takrat ugotovimo, da dežuje. Zlezemo nazaj v postelje in čakamo do sedme ure zjutraj. Gremo ali ne gremo na vrh? Gremo, odloči Darko, saj je napoved lepa. Poslovimo se od Simone, ki bo ta dan izkoristila za »off« in se zapeljemo na Sedlo. Tam nas pričaka mrzlo, megleno in vetrovno vreme. Vse kar imamo, oblečemo, tudi rokavice. Previdno se podamo na pot. Hitro se vzpenjamo po gorskem svetu, gor in dol med skalami in kamenjem. Čudovita pot, prelepo cvetje, krasni vrhovi Zubci. Pri prvem počitku se vreme že izboljšuje. Hura! Ko nas Darko okrepi s čokolado, že pokuka sonce, vrh pa je še vedno zavit v meglo. V okolici Zeleni vir se ločimo. Jožek ostane z mano in od daleč spremljava njihov strm vzpon. Izginila je megla, veter se je polegel in vrh je obsijan. Ni prevroče. Vreme idealno za vzpon. Naj jača ekipa Darko, Irena, Mateja in Matic uspešno osvojijo vrh. Čestitamo! Z vrha so mi prinesli kamenček za spomin. Tudi oni so naju ves čas vzpona opazovali. Ko se vrnemo, z užitkom zmažemo makaronovo meso, ki nam ga je pripravila Simona.
Na poti smo naredili 20000 korakov, prehodili 9,5 km in premagali 920 višincev.
- DAN petek, 28. 7., IZLET NA SAVIN KUK 2313 m in ĆUREVAC
Ne, ne gremo še domov. Predviden dan v Mostarju zamenjamo za še en dan v Durmitorju. S sedežnico (dih jemajoča vožnja proti vrhu), se zapeljemo na Savin Kuk, najbolj obiskan vrh Durmitorja in tudi smučarski center. Uživamo v razgledih, opazujemo prehojene poti in že snujemo nove izlete. Po vrtoglavi vožnji navzdol, se zapeljemo v kraj Ćurevac. Naredimo krožno pot po razgledišču z najlepšim pogledom na kanjon reke Tare. Ob povratku smo domov zapeljali še »rangerja« Durmitorja, ki nas je nato pogosti s kavo in žganjem.
- DAN sobota, 29. 7., vožnja domov
Izbrali smo daljšo pot: Žabljak, Mostar, Jajce, Banjaluka, Gradiška, Zagreb, Ruše. Vožnja je zopet potekala prijetno, udobno in brezskrbno. Šoferji Darko in Jožek, pa malo tudi Matic, obvladajo zadevo. Bili smo veliki srečkoti pri vsem, saj še na mejah nismo čakali več kot pol ure.
Malo statistike osvajanja Durmitorja: naredili smo 85.600 korakov, 55 km, premagali 2320 višincev in prevozili cca 1800 km.
Darko, iskrena hvala za nepozabna doživetja!
Zapisala: Vlasta Mavrovič
KOMENTARJI UDELEŽENCEV NA FB:
Simona Auguštin: »Durmitor, Črna gora, slike povedo veliko, a ne vsega, kar smo doživeli. Hvala Darko Adam, Mateja Šulc, Matic Šulc, Irena Hočevar, Jože Mavrovič, Vlasta Mavrovič za res nepozabne dni.«
Irena Hočevar: »Bilo je prečudovito, naravne lepote, druženje, to je neponovljivo.«
Mateja Šulc: »Neopisljiva in brezčasna lepota Durmitorja s TOP ekipo je naredilo potovanje nepozabno. Upam, da še kdaj.«
Darko Adam: »Tudi jaz se veselim novih dogodivščin z vami, ker ta izlet je bil nepozaben.«
Moj komentar pa so trenutki ujeti v fotografijah in zahvala vsem za strpnost, če sem bila preveč tečna za fotografiranje.